Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Elitna ameriška enota Delta Force je v koordinirani vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežnega napada, ki so ga spremljali siloviti zračni napadi na ključne vojaške objekte v prestolnici, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna in zračno bazo La Carlota. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila ugrabitev predsedniškega para in poročala o številnih žrtvah med vojaki ter civilisti. Po njenih navedbah so Združene države Amerike izvedle bombardiranje v Caracasu in treh drugih zveznih državah. Vlada v Caracasu je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa od Washingtona zahteva dokaze, da sta Maduro in Floresova še živa. Medtem ko so ulice Caracasa pretresale eksplozije, je Rodríguezova pozvala milice in prebivalstvo k splošni mobilizaciji za obrambo države.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle zračni napad na Venezuelo, med katerim so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o nezakonitosti Madurovega režima. Medtem ko Washington trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev demokracije in pregon »narko-terorizma«, so se na dogodke že odzvale mednarodne institucije in tuje države. Evropska unija je v uradni izjavi pozvala k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Čeprav Bruselj poudarja pomanjkanje legitimnosti Madurove oblasti, opozarja na pomen mirnega reševanja sporov. Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je izpostavil, da je prioriteta belgijske vlade zagotavljanje varnosti približno 230 belgijskih državljanov, ki se trenutno nahajajo v Venezueli. Venezuela se je na vojaško agresijo odzvala z zahtevo po nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Caracas napad označuje za grobo kršitev suverenosti in imperialistično agresijo, ki sledi dolgotrajni gospodarski blokadi in vojaškim pritiskom v Karibskem morju. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj svetovna javnost pričakuje nadaljnje poteze ameriške administracije in odziv zaveznic Venezuele, predvsem Kitajske.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli uspešno izvedle operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika zakoncema ni uspelo pravočasno doseči varnega bunkerja, preden so ju zajele posebne enote. Operacija predstavlja vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale skozi celotno preteklo leto. Zajeta zakonca so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo, s katero ju trenutno prevažajo proti New Yorku. Trump je poudaril, da je bila operacija bliskovita, nekateri viri pa so namigovali, da bi se Maduro pred tem lahko poskušal skriti v venezuelski džungli. Dogodek pomeni neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, s čimer se je uresničila Trumpova predhodna grožnja o uporabi vojaške sile za dosego političnih sprememb v tej južnoameriški državi.

Po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so ameriške sile v zgodnjih jutranjih urah v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, se je južnoameriška država znašla v skorajšnji prometni izolaciji. Letalska družba Copa Airlines je kot ena zadnjih preklicala svojo edino preostalo frekvenco letov v Venezuelo, s čimer se je drastično zmanjšala povezanost države s preostalim svetom. Odločitev prevoznikov sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in nedavnim opozorilom ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA), ki je zaradi nevarnih razmer v regiji svetovala skrajno previdnost pri preletih. Zaradi vojaških napadov in politične negotovosti so številne letalske družbe v celoti ukinile svoje storitve, kar je povzročilo zaprtje meja in odpovedi mednarodnih poletov. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo kritične, saj so poleg letalskega prometa ohromljene tudi nekatere kopenske povezave. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko prebivalci in tuji državljani iščejo načine za varno zapustitev države sredi največje politične krize v zadnjih desetletjih.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom Odločna ločitev (Operation Total Determination) v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah načelnika štaba združenih sil ZDA je misija vključevala več kot 150 zrakoplovov in je trajala več kot dve uri. Operacija je bila rezultat večmesečnega zbiranja obveščevalnih podatkov in tesnega sodelovanja različnih vladnih agencij. Natančen nočni vdor v venezuelsko prestolnico je po uradnih podatkih ameriške vojske minil brez izgub na strani napadalcev. Cilj operacije je bila aretacija Madura, ki so ga ameriške oblasti že dlje časa obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in kršitev človekovih pravic. Trenutno lokacija pridržanega Madura in njegove žene ni javno znana, pričakuje pa se, da bosta prepeljana v Združene države Amerike, kjer bosta stopila pred sodišče.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Po zajetju Nicolása Madura v Caracasu so se pojavili mednarodni odzivi in zaskrbljenost glede spoštovanja mednarodnega prava. V New Yorku se pripravljajo na sojenje Maduru zaradi trgovine z drogami, kar sproža strah pred nevarnim precedensom. Ameriške sile so v noči na 3. januar bombardirale Caracas in okolico, kar je privedlo do Madurovega zajetja.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.